Citati avtorja Miljenko Jergović

»Policija, ko ji prijavljate takšne primere, vedno vpraša, ali koga sumite. To vprašanje je ponižujoče, vendar imam tokrat nanj odgovor. Sumim predsednika hrvaške vlade Andreja Plenkovića in ministra za notranje zadeve Davora Božinovića.«

»V književnosti, tako kot v življenju, so pomembni detajli.«

»Enkrat je takole k meni, ko sem kopal grob za Salema Bičakcija, ki ga je ostrostrelec dohitel na dvorišču, prišel neki ameriški novinar, o meni je slišal, da sem dolgo živel v Kaliforniji, da sem videl svet, da znam jezik in poznam ljudi, zdaj pa da spet delam kot grobar, pa se mu je zdelo, da bi mu jaz lahko povedal, kaj je bilo z ljudmi v Sarajevu.«

»Nisem popustil in sem, zmlet od vpogleda v nekoristno klavrnost svojih pesmi, vztrajal pri svojih nasvetih možu nasproti mene, ki je pisal najboljše pesmi.«

»Kot avtor identitetnega pluralizma je natančen in empatičen kronist burnih, nepojmljivih, groznih in hkrati lepih časov predvsem južnoslovanskega prostora.«

»S to temo se obsesivno ukvarjam, od kar vem zase oziroma od kar sem spoznal vse svoje družinske zgodovine.«

»Izpisal sem jo v knjigi Rodbina, vendar nezadostno in nepopolno. Kot je vedno vse nezadostno in nepopolno.«

»Jergoviću bo mogoče prisluhniti tudi jutri, ko se bo v knjigarni in kavarni Maks v Novi Gorici z njim pogovarjala Alina Carli.«

»Jezik ni samo sredstvo za sporazumevanje. Jezik je tudi arhiv spominov. Jezik je naš osebni dokument. Je naša prava osebna izkaznica, naš potni list.«

»Mislim, da je za tujca, priseljenca in na splošno človeka temeljnega pomena, da ima dokumente. Dokumente moraš imeti.«

»To pomeni, da je bil Franc Jožef I. pomembno ime v moji 'rodbini.' On je, kako bi rekel, moj sorodnik.«

»Globoko sem prepričan, da se ni nič spremenilo.«

»Popolnoma nesprejemljivo se mi zdi, da ima taka hrvaška oblast pravico, da nekoga izžene iz Evropske unije.«

»Severina bo za vsako njihovo besedo odgovorila z desetimi najbolj strupenimi.«

»Vse znanstveno-fantastične distopije v resnici pripovedujejo o nečem, kar se je tako ali drugače že zgodilo.«

»Temeljni roman o prihodnosti 20. stoletja 1984 Georgea Orwella je pravzaprav roman o totalitarni diktaturi, ki se je že zgodila.«

»Lahko uživamo v sovraštvu in iz sovraštva gradimo svojo identiteto, lahko pa živimo tudi brez tega užitka. Če ne sovražimo, se nujno zrcalimo drug v drugem in tedaj drugi nujno postane del naše identitete.«

»Nujno je treba pojasniti, da je bil pomen tega pojma takrat drugačen, kakor je danes, in da je zajemal vse, kar bi moglo škandalizirati Partijo, bodisi objavljanje prepovedanih resnic ali širjenje prostora svobode in premikanje obzorij proti Zahodu, a tudi proti Vzhodu.«

»primer Aleksandra Hemona«